Kot človek z visokimi moralnimi standardi, se trudiš živeti
čim bolj naravi in so bitjem prijazno. Odseliš se na drug konec Slovenije, da
bi lahko udejstvoval vsaj tisti del »naravi prijazno«. Garaš, se trudiš, vlagaš
svoj čas, denar, sebe celega v projekt, ki je hvale vreden in pozitiven. Vse to
zavestno in z ljubeznijo počenjaš. Stvari se kar nočejo odviti in tvoj motor
začne »verglat« v prazno. Zaveš se, da nimaš kapacitet, ki bi stvari spravile v
tek. Vse se sesuje in ustavi. Premlevaš kako očitno ni pravi čas za te stvari.
Potem pa ti končno potegne.
Kljub temu, da je bil projekt
odličen in namera prava, si tekel stran od sebe. Usmeril si se na zunanje
stvari, pa čeprav si si na začetku projekta rekel, da se to tebi ne bo zgodilo.
Ja in kako naprej? Nazaj k sebi :). Bodi v sebi, za sebe, s
seboj. Kar seveda ne pomeni, da »vse okoli pa ni tvoj biznis«. Enostavno, če
greš stran od sebe-ne stopaš oz. z zaupanjem ne slediš svoji poti, boš slej ali
prej preusmerjen. Vedno!!
A kaj ko bi rad delal »dobra dela«, živel na »dober«
način,… Nima veze..delovati moraš iz svoje globine, iz svoje biti. Ni važno kaj
hočeš, važno je to zaradi česar si tukaj. V tem življenju, času , prostoru. In
potem ponavljaš te lekcije dokler ti ni jasno…
No zdaj bi bil pa že čas, da neham hoteti(pa čeprav dobro)
in se prepustim neskončni modrosti Daa/Boga/Vesolja/Naravnih zakonov,..
Ta zadeva »hoteti« je v vsakem primeru desna roka Ega. Težko
je razumeti, da tudi »hoteti dobro«, predstavlja pobudo našega Ega. Pa kako?!?
Saj hočem dobro, hočem pomagati, saj tukaj gre za nek dober, plemenit cilj..
Poanta ni v »dobrem delu«, poanta je v tem, da HOČEM. Ne zaupam
v življenje, ki mi je dano, ki sem ga izbral. HOČEM nekaj drugega, požvižgam se
na neskončno modrost Daa/Boga/Vesolja/Naravnih zakonov,.. Sam/Ego vem/ve
najbolje->> kaj HOČEM! :)
Ja v praksi je to malo težje implicirati. Sama poskušam
vsakršno hotenje opazovati in prenesti na sedanjost. Zakaj nekaj hočem(bilokaj)?
In po navadi globoko, nekje zakopano na plan potegnem surove odgovore kot so: »Da
me bodo imeli radi, me bodo spoštovali, itd.»
Vedno gre za neko namero Ega, da se materializira. Ma zaradi
mene se lahko raztelesi in postane svoja oseba-si mislim. A kaj ko je Ego del
nas, sam po sebi ni slab. Ima določene navade in vzgibe, ki jih mora naš um, na
primer Kitajci bi ga imenovali Yi(modrost), ukrotiti oz. se z njim spoprijateljiti.
Me neskončno veseli, da s svojim Egom končno navezujem
prijateljske stike.
Če ste vešči angleščine priporočam tale članek Dr.Yang
JwingMing-a o dveh vrstah uma, ki sta prisotna v Kitajski kulturi. Ta
teorija(in praksa) je tesno povezana z učenjem TaiChija in QiGonga:
