Zelo veliko se govori o veganstvu, presnojedstvu...ali pa se
jaz gibljem v takih krogih?
Sama sem okrog 10 let lakto ovo vegetarjanka(poleg živil
rastlinskega izvora jem še mleko in jajca), sicer jajca in mleko uživam poredko
in še to če dobim oz. kupim domačo zadevo, za katero približno vem iz česa
izhaja-v zadnjem času pa delam na tem, da si zagotovim te dobrine od naših
domačih živali.
Ker je v moji naravi, da se dosti čudim stvarem(to že
veste..), me čudi tudi to, da nekateri vegani, presnojedci in podobni (ki se
tako prehranjujejo bogve koliko časa..3 mesece?), zagovarjajo tako skrajna
stališča. Se pravi, da je njihov način prehranjevanja !edini pravi!...??
Sama uživam v presnih/veganskih sladicah, jedeh,..kadar imam
le priložnos in v tem uživam..izredno odlično...njammm!! Če bi imela lepo
plačo..no če bi jo imela..:)...bi si lahko privoščila vse te eksotične oreščke,
razno razna rastlinska masla,ti.
superhrano, sveže ekološko sadje
iz vsepovsod,....ampak moja realnost je malo manj finančno zmožna in tako,
takšne stvari pridejo naokoli večinoma le prek prijateljev, ki velikosrčno
ponudijo kako tako dobroto.
Pogrešam več možnosti, receptov iz živil, ki so lažje in lokalno
dosegljiva...:/
Čestitam vsem tistim veganom in drugim, ki uspejo s skromnim
proračunom jesti lokalno in kvalitetno ali so celo samooskrbni. Brez sarkazma-
resnično vas občudujem.
Glede tega kar dam v usta sem kar zahtevna..če je le mogoče,
kupim ekološko in to sezonsko, lokalno, ker mi je moje počutje pomembno in se
poskušam čimbolj poslušati-kaj je za moje telo, psiho dobro in kaj ne..
Vseeno rada denar ki pricurlja od raznih terapij, masaž in
izmenjav(ki jih delam zato, da nekomu pomagam, ne zato, da obogatim) ter mojega
pridnega moža, ki hodi delat vsak drugi teden na drugi konec Slovenije, raje do zadnjega centa porabiva za stvari, ki
so vredne tega denarja in v okvirih, ki nama še dopuščajo preživetje.
Letos je nenormalna suša in lastnega pridelka je malo..zato je potrebno dokupovati.
Glede na to, da želiva živeti normalen tempo življenja z
naravo, se je potrebno marsičemu »odreči« in si pošlihtati na podstrešju kaj so
prioritete. Realno gledano, si je v teh časih(če startaš z nule) težko
zagotoviti samooskrbo kot posameznik.. še na ravni vasi! kaj šele države je to
ZALOGAJ.
Meni se zdi problem ne toliko v načinu prehranjevanja, kakor v vrednotenju hrane. Se pravi npr. Meso živali je totalno razvrednoteno.
Razvrednoten je njihov obstanek (njihovo življenje, čustva, potrebe,..)..prav
tako rastlin, zraka, vode,mikroorganizmov,...
Če bi v živalskih beljakovinah videli pred sabo celo kravo,
ki ji je ime Rožica in je živela pri človeku Matiji, ki jo je vestno krmil z
dobro naravno krmo, jo redno česal, skrbel zanjo in jo imel rad, bi po mesu
posegali precej bol zmerno..če sploh...
In gospa Vojka se trikrat na dan sprehodi do nasada
letošnjega korenja, se z njim pogovarja, ga neguje kakor je mogoče lepo in
uvidevno. Pa kokošja jajca od sosedovih kokoši, ki živijo v pravem kokošjem
dvorcu, so vsako jutro pocrkljane in ogovorjene,........
Problem je v
čustvovanju ljudi, ki se jim po večini zdi celo smešno, da nekdo tako skrbi za žival, rastlino...
»Ja kje si pa že to videl, lol??«...Vse je potrebno videti, vse se je potrebno
naučiti skozi lastne izkušnje, parkrat z glavo skozi zid...mi pa smo ena
čudovita bitja :)
Če nismo videli ali pa če sami načrtno ne iščemo dobrih
primerov, ne bomo vedeli, da karkoli drugega kot »domači plot« sploh obstaja....
Moramo biti radovedni, se zanimati za stvari, se ne ozirati
na množico glav, ki s steklenimi očmi kima ekranu.
Potrebno je ceniti in dajati vrednost naši hrani (če si to
res zasluži). Ni samoumevna. Ni samoumevno, da je vse kar vidimo v trgovini (če
sploh kaj) varno za našo prehrano, če nam nekdo reče da je, pri tem pa mastno
zasluži...
Moje mnenje je, da če želimo biti kar se da samooskrbni, smo na tej stopnji
zavesti, v tej klimi, še vedno do neke mere odvisni od živali. (Na tem mestu
spet častim ljudi, katerih zavest jim
dopušča drugačno življenje, prehrano)
Vrhunsko surovo mleko(od krave Rožice), predelano predvsem v
fermentirane izdelke, maslo, smetano, uživano zmerno in s premori, ni hrana, ki
bi jo bilo vredno prezreti.
Eno je mleko krave 325541S, ki je celo življenje namenjena
samo molži in na koncu za mesni odpadek oz. prehrano mačk in psov, ali pa
kravica, ki je domača žival, ima na pol leta ali manj pavzo od molže, je
negovana in srečna.
Ter jajca od brezimne
perutnine, nabasane z NSK hranilom za boljšo nesnost in drugim, od svojih cca 5-ih
let naravnega življenja dočaka slabi dve leti, pri tem pa se ji dobesedno
odtrga od omejenega prostora kletke 30x30cm ali pa jajca od domačih kokoši, ki
znesejo kolikor znesejo, se gibljejo
kolikor jih je volja, imajo na voljo pester izbor naravnih žit in
zelenjave, žuželk, imajo vsake toliko piščančke,....itd.itd.
Sploh ne vemo od kje naša hrana prihaja in kaj je to hrana.
Tudi nas na splošno pitajo z ostanki in kemikalijami,
zavitimi v lepe papirčke, da smo pomirjeni in zaupamo. Namen človeka ni dajati
mleko, nesti jajčk,..ampak že dolgo(da
se ne spomnimo več, kdaj je bilo drugače) biti pokoren suženj. To pa z lahkoto
dosežeš v kombinaciji slabe, mrtve prehrane, medijev in negativiziranjem
skupinske zavesti....
Ja hrana (odnos do hrane) je lahko orožje in/ali rešitev v
vojni za svobodo (zdravje, polno prisebnost, neonesnaženo Zemljo v razcvetu,
prihodnost človeka,...). Neverjetno a resnično...se vprašam če je sploh dobro
preveč drezati v to osje gnezdo ....no pa že roji...upam, da predvsem navdahnjene
in razumevajoče misli v vaših glavah ;)
(prosim poglejte-čepravt so tele oznake(Bio, Eko, Naravno, Demeter,..)
že lep čas na trgu, jih večinoma ljudje ne ločijo in ne vejo kaj dejansko
pomenijo: http://okusno.je/clanek/zdravo/eko-ali-bio.html
http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=5
)
